To so deževniki!
Znanih je blizu šest tisoč vrst deževnikov.
Najmanjši deževniki (Protorhabditis hortulana) komaj dosežejo petino milimetra, največji (Megascolides australis) se raztegnejo do dveh metrov.
Žal so avstralski orjaki na seznamu izumirajočih vrst. Tako je to, če se težko skriješ. Tudi različnih barv so. Azijska vrsta Microscolex phosphoreus se celo sveti v temi.
Pet src in brez pljuč
Deževniki nimajo pljuč, imajo pa po pet src! Dihajo s kožo, ki mora biti nenehno vlažna. Če se izsuši, se zadušijo. Dolgo je veljalo, da v preveč mokrem okolju lahko utonejo. Toda znanstveniki danes vedo, da deževniki pod vodo zdržijo celo po več dni.
Zakaj po dežju prihajajo na plano?
Čofotat po lužah gotovo ne. Ena od teorij pravi, da se v zelo mokri zemlji težje plazijo, zato pridejo gor. Drugi trdijo, da se na površju lažje parijo. Tretji spet menijo, da jih ropot nevihte spominja na zvoke plenilcev, kot so krti in ptice. Zanesljivega odgovora žal ni.
Kako se premikajo?
Deževniki se plazijo, saj nimajo rok ali nog. Dobro jim gre, saj si pri tem pomagajo z drobnimi dlačicami in so glede na svojo težo kar tisočkrat močnejši od ljudi. Za lažje drsenje po tleh si kožo nenehno mažejo s posebno tekočino, podobno polžji slini, ki jo izločajo posebne celice v koži ob vsakem pritisku na podlago. Orjaška vrsta deževnikov v Avstraliji lahko to sluz »izstreli« več kot 20 cm daleč.
Vsi deževniki so dvospolni. Kadar se dva srečata in sta si dovolj všeč (odločilen je vonj), izmenjata moške in ženske spolne celice. Tako oba postaneta očka in mamica hkrati.
Živi čistilci
Deževnike najdemo povsod, vključno z drevesnimi krošnjami, razen v izjemno mrzlih ali suhih okoljih. Ruski znanstveniki so dokazali, da se lahko prehranjujejo celo s strupenimi odpadki, ki jih predelajo tako uspešno, da za seboj pustijo pitno vodo in rodovitno zemljo.
Ogrooomno jih je
Ker deževnik poje vsaj za pol svoje teže hrane na dan in jih na velikosti nogometnega igrišča lahko živi kar milijon, prav ta kolobarnik spada med naše najboljše priložnosti za obnovo uničenega okolja. Že Aristotel jih je pred tisočletji poimenoval »prebavila zemlje«. Charles Darwin jih je očaran preučeval kar 39 let.
Dolgoživi in samoobnovljivi
Ob poškodbi so deževniki sposobni obnoviti večino organov, nekaterim vrstam lahko zrase celo nova glava. Kokon z jajčeci deževnika lahko počaka na ugodne razmere za mladiče več let. Znanstveniki jih že dolgo preučujejo, da bi dobili uporabne ideje za izboljšanje življenja ljudi. Ugotovili so na primer, da se s primerno prehrano in križanjem življenje deževnikov lahko podaljša tudi za petkrat. Če bi to znanje prenesli na ljudi, bi mi živeli več kot tri stoletja!
Ali veš?
- Deževnik sicer nima oči, a svetlobo čuti s kožo? Ne prenaša je in na njej kmalu otrpne, po kaki uri na sončni svetlobi pa pogine.
- Deževniki dvospolni in zelo močni.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom ste deležni 15 % popusta, ob posebnih akcijah pa prejmete še imenitna darila. Spremljajte naše posebne ponudbe!